Stara kmetija v Fokovcih je doživela preporod. Odkar sta jo zagledala Robin Kozar in Tatjana Buzeti in se vanjo zaljubila na prvi pogled, kot pravita, piše novo zgodbo, ki sta jo poimenovala Vidov brejg. Buzetijeva se spominja, da je že od nekdaj sanjala o tem, da bi imela staro prekmursko hišo nekje sredi Goričkega. “Videla sem se v eko turizmu, a ne moreš imeti ekološke pridelave, če je v neposredni bližini konvencionalna pridelava,” pravi živilska tehnologinja, ki je vrsto let delala na ministrstvu za zdravje, zdaj pa je zaposlena pri Svetovni zdravstveni organizaciji. In nekega dne so njune oči enostavno zagledale sto let staro spečo lepotico, vilo Moj mir, ki je del posestva, obdana s travniki, njivami in gozdom, predvsem pa s čudovito energijo. “Je mir in udejanjenje tega, kar sem kar nekaj let sanjala,” pravi Tatjana Buzeti. Čeravno ujeta med trnje in prekrita s plevelom, ju je vila takoj navdušila z bogato arhitekturo: “Na sredi parcele je vodnjak, kopalnice v hiši ni. Kuhinja je kar velika in ima prekrasen velik štedilnik ter krušno peč. Ob velikem osrednjem prostoru, namenjenem druženju, sta še dve sobi. Z visokimi stropi, dekorativnim stavbnim pohištvom, izredno krušno pečjo, zidana iz na posestvu samem žgane glinene opeke, je bila in je še vedno prav posebna lepotica.”